Spremenjena navodila za obravnavo bolnikov s sumom na pandemsko gripo
31.08.2009Število obolelih s pandemsko gripo po svetu in tudi v Sloveniji narašča.
V skladu s priporočili SZO in ECDC je tudi Slovenija, tako kot druge evropske države, prešla iz strategije upočasnitve v strategijo zmanjševanja škode, ki jo bo povzročila pandemija.
S tem se spreminja tudi pristop zdravstva pri obravnavi in zdravljenju bolnikov in njihovih kontaktov.
Ključne novosti so:
- s protivirusnimi zdravili se zdravijo samo oboleli z večjim tveganjem za težji potek pandemske gripe in bolniki s težko klinično sliko,
- preventivno jemanje protivirusnih zdravil (kemoprofilaksa) se ne predpisuje več tesnim kontaktom bolnika,
- laboratorijskega potrjevanja pandemskega virusa influence A (H1N1)v se ne izvaja več pri vsakem bolniku, ampak v določenih izjemnih primerih.
Zakaj je potreben prehod iz strategije upočasnitve v strategijo zmanjševanja škode ?
Strategija zmanjševanja škode ali ublažitev (mitigation strategy) je izraz za aktivnosti, ki jih priporoča SZO. Postopke po tej strategiji uvedemo, ko je pandemski virus razširjen do te mere, da ga ni več mogoče zadrževati in postanejo aktivnosti, ki se izvajajo v strategiji zadrževanja nesmiselni, ker niso več učinkoviti. S tem se zmanjša vpliv pandemije na zdravje ljudi, obdrži učinkovito delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe v pandemiji.
Protivirusna zdravila le v tistim, ki jih potrebujejo
Vsi bolniki s pandemsko gripo ne bodo dobili protivirusnih zdravil, ampak jih bodo zdravniki predpisali le tistim, pri katerih bodo ocenili, da zdravilo potrebujejo. S protivirusnimi zdravili bodo tako zdravili bolnike z večjim tveganjem za zapleten potek pandemske gripe ter bolnike z težko klinično sliko. V primeru, da bo zdravnik ocenil, da bo bolezen potekala brez zapletov, pa se za uporabo tega zdravila ne bo odločil.
Tesnim kontaktom se protivirusnih zdravil ne predpisuje
Za bližnje obolelih z znaki pandemske gripe oziroma tiste, ki so z njimi (bili) v stiku, ni predvideno preventivno jemanje protivirusnih zdravil, zato se jim protivirusna zdravila ne bodo več predpisovala. Pomembno je, da poskušamo omejiti širjenje bolezni v domačem okolju tako, da bolnika s pandemsko gripo neguje le ena oseba oziroma, da je bolnik v posebnem prostoru. Dosledno se morajo upoštevati higienska priporočila (umivanje rok, pogostejše čiščenje površin in predmetov, ki se jih okuženi dotika itd) in redno prezračevanje prostora.
Jemanje brisov le v izjemnih primerih
Laboratorijsko testiranje se ne bo več izvajalo pri vsakem obolelem s pandemsko gripo, saj tudi v običajni sezoni gripe le izjemoma potrjujemo prisotnost virusa gripe. Jemanje brisov in laboratorijsko potrjevanje pri vsakem bolniku, ki je sumljiv na pandemsko gripo, je smiselno le v začetku pandemije, ko želimo zamejiti širjenje. V kasnejšem obdobju pandemije, ko prične število bolnikov naraščati, pandemski virus pa je že preveč razširjen, postane laboratorijsko potrjevanje nesmiselno. Precej bolj pomembno je, da vsi, ki jih pandemska gripa ogroža oziroma tisti, pri katerih pričakujemo bolj zapleten potek bolezni, prejmejo čim prej protivirusno zdravilo.
Vir: IVZ
« Poročanje o številu zbolelih enkrat tedensko Predavanje o pandemski gripi za ravnatelje šol »
